V preteklosti se je večina pogovorov o azijskem gospodarstvu osredotočala na bleščeče ekscese višjih slojev ali hudo revščino na podeželju. Vendar pa o rastočem srednjem razredu v srednje velikih mestih v regiji ni bilo veliko povedanega.

Do zdaj. Ob robu vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) 2025 prejšnji teden v Kuala Lumpurju je Center Mastercard za vključujočo rast organiziral svoj prvi vrh ASEAN o vključujoči rasti., kjer je bil cvetoči srednji razred vroča tema, kljub poročilom v mednarodnem tisku o bližajoči se stagnaciji ali celo zatonu. »Morda bo rast nekoliko počasnejša, vendar je zagon za rast globalnega in azijskega srednjega razreda še vedno prisoten,« je dejal Wolfgang Fengler, izvršni direktor World Data Laba.

Večina te rasti bo v jugovzhodni Aziji, regiji, ki jo sestavlja 11 držav, z Indonezijo, Tajsko in Filipini kot največjimi gospodarstvi. Fengler napoveduje, da se bo do leta 2032 srednjemu razredu pridružilo 112 milijonov prebivalcev jugovzhodne Azije: 50 milijonov v Indoneziji in nadaljnjih 50 milijonov na Filipinih in v Vietnamu. »Torej, če bi prodali kolo, motorno kolo ali poceni letalsko vozovnico in želite novo stranko, ne pa že uveljavljene,« je zaključil Fengler, »bi morali iti v ASEAN in ne na Kitajsko.«

Prav tako je najpomembneje: Kako lahko vladni in poslovni voditelji okrepijo težnje te skupine in jim pomagajo uspevati, hkrati pa zagotovijo, da nihče ne bo zapostavljen. »Da bi rast veljala za resnično vključujočo, mora biti skupna, odporna in trajnostna,« je dejala njegova kraljeva visokost sultan Nazrin Muizzuddin Shah, namestnik malezijskega kralja. „Brez vključenosti je napredek lahko bolj krhek, saj se neenakost povečuje in zaupanje v institucije zmanjšuje.“ Trojni cilj – ljudje, planet, dobiček – mora postati osrednjega pomena za naše odločanje.

Vrh – ki je nastal kot posledica letnega vrha Centra o globalni vključujoči rasti v Washingtonu, D.C. – je združil poslovne partnerje, stranke, voditelje zasebnega in javnega sektorja, oblikovalce politik in nosilce družbenih sprememb iz vse jugovzhodne Azije in drugod. Jugovzhodna Azija z več kot 680 milijoni prebivalcev in hitro rastočim srednjim razredom se nahaja v prelomnem trenutku, saj je na poti, da v naslednjih petih letih postane četrto največje gospodarstvo na svetu. Ta zagon poganjajo digitalna preobrazba, podjetniški duh in čezmejno sodelovanje. 

»V tej regiji je toliko energije,« je dejal Jon Huntsman, podpredsednik Mastercarda in predsednik za strateško rast, »vendar moramo za pretvorbo teh trendov v trajnostni uspeh zgraditi gospodarstvo, v katerem lahko vsakdo prispeva in se poveže s prednostmi rasti.«

 Tukaj so trije načini, kako se ta evolucija že dogaja. 

Mikro, mala in srednje velika podjetja so hrbtenica gospodarstva jugovzhodne Azije, saj predstavljajo 85 % zaposlovanja in prispevajo 45 % BDP v celotni regiji.

»Prihodnosti naše regije, prihodnosti jugovzhodne Azije ne bo gradilo nekaj velikih mega podjetij,« je dejal Pei Ying Chua, glavni ekonomist za azijsko-pacifiško regijo pri LinkedInu. »Gradili ga bodo milijoni malih podjetij, saj ko mala in srednje velika podjetja uspevajo in uspevajo, regija raste skupaj.«

In ta podjetja so med pandemijo eksponentno rasla, saj so lastniki ugotovili, da jim ni treba plačevati najemnine za fizične prostore. Namesto tega so lahko zaradi razširjenega dostopa do širokopasovnega interneta po vsej regiji svoje blago prodajali prek spleta od doma. Digitalno gospodarstvo obrtnikom na podeželju ponuja tudi večje možnosti za povezovanje s strankami v drugih delih sveta.

Ko pa so ta podjetja začela rasti, so podjetniki spoznali, da jim primanjkuje marketinških orodij, ki bi jim pomagala doseči večjo prepoznavnost, je dejala Chanida Klyphun, direktorica javne politike jugovzhodne Azije pri TikToku. TikTok se je v začetku letošnjega leta pridružil fundaciji ASEAN in poslovnemu svetovalnemu svetu ASEAN, da bi zagnali program ASEAN Store Together.

Deluje predvsem z ženskami in podjetniki s podeželja, do danes pa je usposobil 50 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter jih naučil, kako v trgovini TikTok objavljati, prenašati v živo in deliti informacije o svojih izdelkih. TikTok je subvencioniral tudi del svojih prihodkov in ponudil kode za popust, da bi pritegnil več strank.

Rezultati so bili osupljivi. Na primer, potem ko se je Magkawi, ženska kozmetična znamka s Filipinov, pridružila trgovini TikTok, so se njeni prihodki povečali za 80 %. »V prvem prenosu v živo,« je dejal Klyphun, »so zaslužili več denarja, kot so ga zaslužili v živo cel mesec.«

Digitalna transformacija je izboljšala pogoje za mala podjetja in ekonomijo navideznega dela, je dejal Alex Hungate, predsednik in glavni operativni direktor superaplikacije Grab, vendar je treba opraviti še več dela – od omogočanja večjega dostopa do kritičnega do pomoči pri prehodu v svet, ki ga omogoča umetna inteligenca, »kjer imajo od tega koristi in ne postanejo njene žrtve,« je dejal. 

Ne glede na to, ali gre za pospeševanje prehoda na električna vozila, vključevanje krožnosti v poslovne modele ali preoblikovanje turizma za zagotavljanje skupne blaginje, trajnost postaja vse pomembnejši dejavnik pri razvoju industrij v jugovzhodni Aziji. Pogovori na vrhu so poudarili skupni izziv: kako uskladiti politiko, naložbe in inovacije, da bi uravnotežili gospodarsko rast z okoljsko odgovornostjo.

Ko je indonezijska pevka in igralka Maudy Ayunda pred dvema letoma soustanovila svojo linijo za nego kože From This Island, se je odločila, da bo del prihodkov od svojih glavnih izdelkov vrnila skupnostim, v katerih so bili pridobljeni. Vendar pa skrbi tudi za to, da ne le dobavlja surovine, temveč tudi uvaja inovacije iz Indonezije, je dejala.

 »V preteklosti je bilo vedno znano kot kraj delavcev ali dobaviteljev surovin,« je dejala. „In z romanom S tega otoka sem želel povedati drugačno zgodbo.“ Želel sem, da bi imela Indonezija močnejši glas na področju inovacij ter znanosti in tehnologije, zato vlagamo v raziskave in razvoj, da bi razvili metode ekstrakcije, ki vodijo do veliko močnejših učinkov nege kože.“  

V zadnjem času so električna vozila (EV) v regiji postala bolj priljubljena: manj onesnažujejo in jih ni treba poganjati z velikimi količinami uvoženega plina in nafte. Tako Yinson Holdings Berhad s sedežem v Maleziji kot ACMobility na Filipinih stavita na električna vozila kot prevozno sredstvo po izbiri za vzhajajoči srednji razred. Zato si obe podjetji prizadevata za vzpostavitev cenovno dostopnejše infrastrukture za električna vozila v celotni regiji. In da bi to storil, je rekel

Jaime Alfonso Zobel de Ayala, izvršni direktor podjetja ACMobility, »morali smo sodelovati v vseh delih življenjskega cikla vozila.«

To vključuje dele, kot so baterije, ter popravila in vzdrževanje. Vključuje tudi zagotavljanje storitev za voznike. Na primer, da bi ublažili strahove glede dosega – da se bodo baterije izpraznile, preden bodo voznike pripeljale tja, kamor morajo – sta obe podjetji odigrali ključno vlogo pri nameščanju omrežij polnilnih postaj po vseh svojih matičnih državah.

Pred dvema letoma je bila stopnja penetracije električnih vozil na Filipinih 1 %, je povedal Ayala, vendar se je od takrat povečala na 4 % do 6 %. »Upamo, da bomo v naslednjih petih letih presegli prag 50 %,« je dejal.

Ker gospodarstvo regije še naprej raste, so države ASEAN prepoznale vse večji pomen sodelovanja, od načrta za turistični sektor ASEAN, ki naj bi se začel januarja in omogočil lažje potovanje po regiji, do dialoga o kibernetskem okolju med ASEAN in Avstralijo, ki se je začel v začetku letošnjega leta.

Kibernetski kriminalci ne priznavajo meja, zato je kibernetska varnost glavno področje za čezmejno sodelovanje. »Te težave vplivajo na vse nas in vsak od nas se bo moral potruditi, da se jih loti,« je dejala Michelle McGuinness, avstralska nacionalna koordinatorka za kibernetsko varnost. "Noben sektor, nobena država se s tem ne bo mogla spopasti sama." Cena kibernetske kriminalitete, vdorov, negotovosti in ranljivosti, ki jih povzroča, je, da smo v tem vsi skupaj.«

Regionalna prizadevanja so se razširila tudi na zasebna podjetja. Na primer, v zadnjih 30 letih so vlade v jugovzhodni Aziji sodelovale pri projektu ASEAN Power Grid, velikem projektu, ki zagotavlja sedem gigavatov in pol elektroenergetskih povezav v regiji.

»Gre za gospodarsko povezovanje,« je dejal Winfried Wicklein, generalni direktor oddelka za jugovzhodno Azijo pri Azijski razvojni banki. »To buri domišljijo, in to se vidi, ko se zberejo ministri za energijo ASEAN.«

Skupni cilj je v naslednjih 15 letih podvojiti moč elektroenergetskega omrežja ASEAN, da bi več ljudi povezali s spletom – pokritost s širokopasovnim internetom na nekaterih podeželskih območjih zaostaja za kar 30 % – in omogočili več digitalne tehnologije, vključno z umetno inteligenco. Toda za dosego te ambicije bodo morale vlade po Wickleinovih besedah sodelovati z zasebnimi podjetji. ADB je združil moči s Svetovno banko pri pobudi za financiranje elektroenergetskega omrežja ASEAN, ki bo združila vlade, vlagatelje, sponzorje in financerje. ADB je za projekt že namenil 10 milijard dolarjev.

»Včasih so nas merili po tem, koliko posodimo za vpliv,« je dejal Wicklein. »Zdaj nas vse bolj merijo po tem, koliko se mobiliziramo za doseganje učinka.«